Tretja generacija slovenskih striparjev je po eni strani prisegala na francoski Novi val z Moebiusom na čelu in po drugi na zagrebški Novi kvadrat, katerega glavna predstavnika sta bila Mirko Ilič in Igor Kordej, kar je še posebno razvidno iz zgodnejših Štraklovih stripov, v katerih s čisto linijo in t.i. senčenjem po formi sledi modnim trendom tistega časa. Eden najboljših stripov iz tega obdobja je vestern Little Big Horn, v katerem z navidez sterilnim rapidografom s preciznim šrafiranjem doseže občutek globine, ki jo je kasneje ponovil še pri nekaterih stripih, denimo pri družbeno angažiranem Stop Racism, kjer izstopa še z odlično montažo, dinamiko in atmosfero. Šrafiranju se tudi kasneje ni odpovedal, ampak ga je do abstrakcije potenciral v stripu Utekočinjen, v katerem se z lahkoto pograva s svetlobo in sencami v svojem kontrastnem črnobelem slogu in za razliko od realistične figuralike, ki je prisotna v večini njegovih stripov, izjemoma uporabi abstraktno stilizacijo. Poleg rapidografa in flomastrov v svojih stripih pogosto uporablja tudi fotografijo, bodisi kot predolgo za risbo ali pa jo kolažno vključi v razgibano montažo table.

Iztok Sitar
***

Zgodovina slovenskega stripa ne premore prav veliko pretresljivih zgodb, so pa tiste, ki jih premore, toliko bolj ekskluzivne. Ena izmed njih je nedvomno edinstvena in po vsej verjetnosti neponovljiva. Zgodba o slovenskem striparju, ki se je pred tridesetimi leti, v časih t. i. enoumnega socializma, znašel na muhi Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Kar takrat, verjemite mi, ni bilo hec. Če JLA nekaj ni bilo povšeči, so običajno letele glave. In hej, prvič in zadnjič v njeni zgodovini ji ni bil povšeči strip. Strip z naslovom Točno opolnoči, zgodba o skupni taktični vaji slovenske Teritorialne obrambe in JLA, ki pod krinko manevrov izvrši državni udar in začne pobijati civiliste pred vojaškimi opazovalci iz banana republik.

Točno opolnoči je bil nemudoma klasificiran kot resen napad na JLA, njegov avtor, s psevdonimom Oemor, pa kot notranji sovražnik, ki minira temelje enega od nosilnih stebrov državne ureditve SFRJ. Ta avtor, ki je z arzenalom najrazličnejših risal in osmimi polami šeleshamerja, »napadel« lik in delo takrat četrte ali pete najmočnejše vojske na svetu, je bil Romeo Štrakl. Strip Točno opolnoči sta zasnovala z Ivom Štandekerjem, praočetom slovenskega sodobnega stripa, objavila pa ga je Mladina. Ivo in Romeo sta v besedi in sliki zgolj ponovila staro resnico: kjer je vojska, kakršna koli že, nedolžna kri ni daleč. Nista se motila: 27. junija 1991 ob 02:45 je v Sloveniji izbruhnila vojna in po republikah nekdanje skupne domovine se je začelo dogajati tisto, kar smo pred tremi leti brali v stripu Točno opolnoči ...

Deset let kasneje, leta 1998, je integralna verzija kontroverznega stripa izšla v prvem Štraklovem strip albumu z naslovom Točno opolnoči in ostale zgodbe, ki predstavlja izvrsten prerez avtorjevega potenciala in ustvarjanja. Poleg naslovnega stripa smo v albumu našli še 44 kratkih, večinoma enostranskih stripovskih meditacij, ki že na prvi pogled pričajo, da avtor ne zdrži pri daljših zgodbah. Uživa v ustvarjanju stiliziranih, a realistično izrisanih stripovskih vinjet, enodejank, anekdot, impresij in prebliskov z občuteno, razmišljujočo, družbeno kritično, često ironično, velikokrat poetično in nemalokrat (znanstveno)fantastično vsebino. Angažiranih in individualističnih, zaznamovanih z mojstrsko montažo strani in žlahtnim spominom na staro šolo, Novi kvadrat in Metal Hurlant.

»Le style, c'est l'homme,« radi rečejo Francozi, in zato se je Romeo tudi med ustvarjanjem Drugega albuma (2004) izkazal za resnega, požrtvovalnega in samosvojega stripovskega zanesenjaka, ki se distancira od mainstreama in uživa v dobri glasbi (najprej The Who, potem dolgo tema, nato vse ostalo, poslušanja in spominjanja vredno), kar je v Prekletstvu tretjega albuma (2018) samo še izpopolnil, nadgradil, utrdil in potrdil. To Prekletstvo smo kar dolgo čakali, a ker so dobre stvari vedno tri, smo vedeli, da enkrat zagotovo pride.

Hm, Romeo, kaj pa, če so dobre stvari vedno štiri? Razmisli ...

MAX MODIC, september 2018  



Frontier 129, število strani 54, leto izida 2018