...
Antologijski izbor poezije, imenovan Mavrični obroč, ki ga je izbrala in pripravila Magdalena Cundrič, kaže predvsem na subtilno pesnikovo dojemanje narave.  
                                                                                                                          (Tonja Jelen: Iz spremne besede)

...
Antologijo o Cundričevi poeziji sem napisala na povabilo Kulturnega centra Maribor. Oba z možem sva bila nad povabilom prijetno presenečena, saj so založbe že desetletja odklanjale vse, kar je bilo Cundričevega. Kulturnemu centru Maribor se iskreno zahvaljujeva.
Ker se mož zaradi zdravstvenih razlogov tako zahtevnega dela ni mogel lotiti, sem ga opravila sama. Pesništvo Valentina Cundriča sem razdelila na štiri obdobja, sonetnim vencem sonetnih vencev, ki so značilni za Cundričevo celotno življenjsko obdobje (prvi sonetni venec je napisal pri dvanajstih letih), pa sem namenila posebno poglavje.
Iz vsake zbirke v nekem obdobju sem izbrala pesmi, ki so mi všeč. Če bodo všeč tudi bralcem in bodo zato morda segli celo po kakšni zbirki, bo moj namen dosežen. Dosežen bo pa tudi, če se z mano ne bodo strinjali in bodo segli po zbirki zato, da vidijo, če je v njej kakšna pesem, ki bo njim legla na dušo.

                                                                                                                         (Magdalena Cundrič: Iz predgovora)
 

...
Poezija je krik divjine, dojenčkov jok, šumenje reke, nevihtin bes, vsaj to bi rada bila v svojem približevanju začetku sveta. In to je ne glede na jezik. Materni jezik je silno odločujoč, ko pesnik spremlja v besede samega sebe, ko pa se ponudi kot sin, mož, zet, delavec in kot svobodna volja svobodni izbiri svojega bližnjega, se vezi jezika iz besed zrahljajo toliko, da vsebine niso več ujete v otroške pomene, tedaj pesnik lahko govori več
jezikov. (Moj materni jezik je navsezadnje narečje moje rojstne vasi in je bil korak v knjižno slovenščino prav tako težak kot v druge tuje jezike.)
                                                                                                                         (Valentin Cundrič: Mavrični obroč)


...
MLADOST NA OBREŽJU

Na obrežju sedi slep otrok,
ki se igra za lupinami
umirajočih školjk,
boža jim oči
in joka, ko jih zapro.
Vračajo mu milovanje
in ga prosijo,
naj z njimi umre...
O, slepi deček na obrežju,
ki je pozabil na svet!
Na njegovem čelu
je večer
velika, zlomljena roža.

...
The crazy sonet writer who is terrifying our poetry profesor.
And me too.
                                                                                                                    (Komentar iz interneta)

Kulturni center Maribor, zbirka Frontier Poezija 179 , število strani 164, leto izida 2021