ZA AFRIKO, SIRIJO, SIRIUS, SLOVENIJO, ČLOVEKA

Sirijo sem obiskal leta 2003 in tam preživel štiri mesece. Ne vem, kje so tisti, ki sem jih spoznaval od Damaska do Alepa in Derazurja, ali so živi. Kaj lahko stori pesnik, kot pesmi uperi v tiste, ki z lažnim človekoljubjem in z močjo državne propagande podaljšujejo farso, vojno, oblast, licemerstvo. Knjigo posvečam tudi ljudem Afrike. V dvajsetih državah Afrike sem srečal veliko ljubezni, prijateljstva, lepote, a tudi nasilja. V Ruandi sem leta 2014 učil mlade, ki so jim leta 1994 v velikem genocidu pobili starše. V sto dneh je umrlo milijon ljudi. Vojne se običajno končajo same, ko se sovraštvo nasiti in izčrpa. Predsedniki, ki zakrivijo ali podaljšujejo vojne, pa si potem podeljujejo odlikovanja, mednarodna priznanja in postavljajo spomenike. Če ljudje nimajo hrbtenice, naj jo ima moja knjiga! Živim v umazanem svetu umazanih ljudi s čistimi ulicami. Umrl bom čist!