Knjiga Miroslav Slana - Miros - BOLJŠEVIK STAROGORSKI na voljo po akcijski ceni 10€

Na knjižni trg prihaja Mirosova epopeja o revolucionarju, pisatelju, uredniku Starogorskem iz Sovjaka, udeležencu oktobrske revolucije; predhodniku generala Maistra, revolucionarne vstaje NOB z uničenjem okupatorjevega avtomobila v Volkmerjevem prehodu v Mariboru in vseslovenske vstaje 2013. V najtežjem obdobju zgodovinske preteklosti, ko je padla carska Rusija in sozmagali boljševiki, je obležal na bojišču v Galciji, preboden skozi pljuča in jetra; po vnovični oživitvi pa je v Rusiji doživel popolno preobrazbo. Postal je protagonist revolucionarnega gibanja.

Naslov knjige Boljševik Starogorski je metafora. Iz nje se bočijo dogodki od časa, ko se je vozil v kočiji s pisateljem Ivanom Cankarjem, z Leninom, ki mu je takrat zaupal bolj kot Titu, je v Moskvi srkal čaj ob samovaru, z ruskim pisateljem in urednikom Maksimom gorkim sta oblikovala Ruski časopis in ustvarjala literaturo. Je protagonist boljševiškega komunističnega gibanja v Rusiji in Jugoslaviji. Ruska revolucija ga je poslala v Slovenijo z ženo in pevko Štefanijo. Jugoslovanske oblasti so ga zaprle in mučile v zloglasnem političnem zaporu v beograjski Glavnjači, kjer je srečal glavnino jugoslovanskih revolucionarjev in ga je narisal Moša Pijade. Zaradi uporništva, revolucionarne dejavnosti, pisanja napredne literature ter zavzemanja za pravice delavcev in kmetov je marsikdaj nosil glavo v torbi - vse je prestal, samo breskovih koščic mu niso lomili na glavi.

V revolucionarnem zamahu je v Ljubljani deloval kot pisatelj, pesnik, ustanovitelj in urednik številnih časopisov, sindikalist itn. Z akad. dr. Brakom Kreftom sta ustanovila predhodnico današnje Cankarjeve založbe. Bil je močan člen v verigi boja za pravice delavcev, kmetov, delovne inteligenc, vseh naprednih ljudi. Kljub hudi bolezni, v Rusiji so mu na bojišču prebodli pljuča in jetra, je zasnoval je klub Proletarskih pisateljev, katerega člani so bili tudi Edvard Kocbek, Mile Klopčič, Fran Ilešič iz Brezja blizu Sovjaka. Z Angelom Cerkvenikom sta ustanovila Delavski oder in Delavsko univerzo v Ljubljani. Kot urednik je natisnil romane znanih in uveljavljenih ruskih, jugoslovanskih in s svetovnih piscev. Tudi sam je napisal številne knjige. Njegova osebna čustva so bila razpeta med čisto ljubeznijo v domačem Sovjaku in ženo, pregrešno Štefanijo, ki mu je zbezljala k pianistu – ta se je očitno vrinil v družino, da je nadzoroval delovanje Starogorskega.