Pogoji za ureditev slovenskega javnega zdravstva

Človekovo zdravje je ena od najpomembnejših ustavnih vrednot. Je namreč predpogoj drugih človekovih pravic in ima zaradi tega med človekovimi pravicami osrednje mesto. To je tudi razlog, da ima država pozitivno dolžnost urediti obvezno zdravstveno zavarovanje. Posledično ima zakonodajalec izključno pravico določiti način uresničevanja pravice do zdravstvenega varstva, ustavnosodna presoja zakonske ureditve pravice do zdravstvenega varstva pa je praviloma zadržana. Vendar pa je zakonodajalčevo polje politične diskrecije omejeno z ustavnim bistvom te pravice, s pravico do telesne integritete, zdravja in življenja. Kadar sistem zdravstvenega varstva ni več sposoben zagotavljati ustavnega bistva pravice do zdravstvenega varstva, bodisi zaradi predolgih čakalnih dob, premajhnih zdravstvenih kapacitet, zastarele in neustrezne opreme, pomanjkanja le-te, premajhnega števila medicinskega osebja, ali drugih, tehničnih in administrativnih ovir, je podan poseg v to pravico. Tak poseg mora biti podvržen strogemu testu ustavnosodne presoje.

Med pravicami, ki izhajajo iz zakonske ureditve zdravstvenega varstva je tudi pravica do proste izbire zdravnika. Že pred 23 leti je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-125/97 izreklo, da se ta pravica nanaša tudi na situacijo, ko se posameznik odloča, ali bo poiskal specialista ali bolnišnico, ki zdravstveno dejavnost opravlja kot javno službo, ali pa specialista ali bolnišnico, ki zdravstveno dejavnost opravlja kot zasebno dejavnost

ZZZS kot zavarovalnica (pa tudi morebitni bodoči zakon o zdravstvenem varstvu) bi morala biti dolžna dopustiti svobodno izbiro zdravnika in zdravstvenega zavoda na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Takšna zavarovančeva pravica mora izhajati iz vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.  

Iz omenjenih določb Ustave in odločbe Ustavnega sodišča izhaja pravica do proste izbire vsakega zdravnika, ki za svojo dejavnost izpolnjuje predpisane pogoje. Pri tem ne bi smelo biti razlike glede na zaposlitveni status zdravnika. Toliko bolj je spoštovanje te pravice nujno, če jo povežemo z varovanjem ustavnega jedra pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave. Če bi bila ta ustavna pravica omejena samo na pravico do zdravstvenih storitev državnega zdravstva, bi bilo zaradi številnih tegob, s katerimi se v vsakodnevni življenjski praksi srečujejo institucije državnega zdravstva, njeno ustavno varovano jedro marsikdaj načeto, če ne celo izvotljeno.

Iz teh razlogov skupina zdravstvo.si v imenu bolnikov, državljanov Republike Slovenije, poziva zakonodajalce, politično pozicijo in opozicijo in vse odločevalce v zdravstvenem sistemu k uresničitvi naslednjih točk:

1. Bolnik ima pravico do svobodne izbire zdravnika

1.1 Javno zdravstvo je zbirka pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, do katerih so pod enakimi pogoji upravičeni vsi državljani.
1.2 Bolnik ima na podlagi obveznega zavarovanja pravico do kritja stroškov zdravljenja v javnem zdravstvu
1.3 Bolnik prosto izbira, se zdravi in prejme povračilo stroškov zdravljenja pri kateremkoli izvajalcu zdravstvenih storitev v Sloveniji, ki za svojo dejavnost izpolnjuje predpisane pogoje.
1.4 Pogoji za opravljanje zdravstvene dejavnosti so strokovna usposobljenost osebja (licenca), ustrezna opremljenost prostorov, uporaba ustrezne opreme in znanje slovenskega jezika na ravni, ki ustreza intenzivnosti potrebnih interakcij med zdravnikom in bolnikom.

2. Javni zdravstveni zavodi z zasebnimi konkurirajo na trgu zdravstvenih storitev

2.1 Gospodarnost in učinkovitost je podrejena največji koristi za bolnika in vrednosti zdravstvene obravnave.
2.2 ZZZS lahko sodeluje z vsakim zdravnikom in zobozdravnikom na podlagi pogodbe o sodelovanju
2.3 ZZZS je zavarovalnica, ki skrbi za nadzor in povračilo stroškov zdravljenja
2.4 Zavarovalnica ima predhodno pravico zavrniti povračilo stroškov zdravljenja, v kolikor predlagano zdravljenje ni financirano s strani zavarovalnice
2.5 Cena zdravljenja se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v okviru javno objavljenega cenika zdravstvenih storitev kot neposredno plačilo (plačilo izvajalcu) ali posredno plačilo (povračilo bolniku).

3. Bolnik ima pravico do kakovostne in pravočasne obravnave.  

3.1 Vrednost zdravstvene obravnave in standarde obravnave izvaja neodvisna agencija
3.2 Neodvisna agencija je sestavljena iz uporabnikov, zavarovalnic in izvajalcev zdravstvenih storitev.
3.3 Zavarovalnica spodbuja izvajalce na podlagi vrednosti zdravstvene obravnave
3.4 Zavarovalnica lahko prekine pogodbe z izvajalcem, ki krši pogodbene obveznosti.
3.5 Posebna sredstva se namenjajo raziskovanju in razvoju metod zdravljenja ter raziskavam vrednosti zdravstvene obravnave.

Sign in to Google to save your progress. Learn more
Email *
Ime in priimek ali organizacija *
Zdravnik?
Vaš komentar, pripomba ali predlog
Izjava podpore *
Required
Submit
Clear form
Never submit passwords through Google Forms.
This content is neither created nor endorsed by Google. Report Abuse - Terms of Service - Privacy Policy