Celoten album je narejen kot poklon ob 250-letnici rojstva enega največjih glasbenih genijev obdobja klasicizma. To je Ludwig van Beethoven. Album je v osnovi izveden za klavir solo, saj izhaja iz Beethovnovega pianističnega opusa slavnih 32 klavirskih sonat (iz opusov 2-22, 26-90 in 101-111), ki še danes predstavljajo temelj koncertne pianistike.
Skladbe so sodobno, morda celo drugače izvajane, vendar oblikovane v odprti sonatni formi oz. sonatnem stavku, hkrati pa so v kompozicijah uporabljeni citatni elementi dejanskih Beethovnovih sonat, preko katerih je možno spoznavati in prepoznavati dele variiranja, revitaliziranja in sodobnega komponiranja iz elementov, ki jih je ta genij vpisal v svoj glasbeni sonatni opus.
Razumljivo je, da so v interpretacijo vključeni tudi drugi zvočni elementi, obdelave zvoka in določeni učinki, ki predstavljajo del sodobnega glasbenega prostora, sodobne glasbe in izražanja, kar pa ne zabrisuje Beethovna kot osrednjega glasbenega materiala, iz katerega izhajajo same ideje. Občutek koncertne izvedbe daje zvok publike, ki je prisoten na začetku in koncu albuma. Vmesni, dodani zvočni elementi predstavljajo nekakšno vzporedno popotovanje skozi čas od nekoč do danes, saj se najprej srečamo z zvoki dunajskih kočijažev, nato vlaka in dunajske železniške postaje, avtomobilov, vzleta rakete in vesoljske postaje, celotno glasbeno izkušnjo pa zaokrožujejo še naravni zvoki.
Res je, da obstajajo različne interpretacije in reinterpretacije Beethovnovih del, toda sama ideja albuma BEETHOVEN 2.50 je v kompozicijskem materialu, ki predstavlja sintezo njegovih velikih zgodovinskih sonat in današnjega razumevanja sodobnega mišljenja sonatnega stavka, v katerega so vkovane misli tega genija. Novi tokovi glasbe 20. stoletja sicer omogočajo najrazličnejše obdelave in stilne preobrazbe zgodovinskih glasbenih del, vendar gre v/pri tem albumu vsekakor bolj za konceptualne zareze v kompozicijski slog in material, ki nudi drugačen odnos in prisluh Beethovnu.
Lahko se sicer tudi vprašamo, kako bi komponiral Beethoven danes, vendar ta glasbeni album ne išče odgovorov na to.
Skladbe tega albuma posegajo po sodobnem glasbenem jeziku in prav v njem iščejo vez s samo kompozicijo, ki je trden element vsakega zrelega glasbenega stavka. Reinterpretacija Beethovna ne predstavlja razgradnje slavnih sonat, temveč predvsem individualiziran glasbeno-zvočni (v)pogled v tvarine, ki pomenijo izjemen klasicistični in delno že v romantiko potopljen glasbeni material, ustvarjen za solo klavir. Beethoven, seveda.

1. Refleksija na Ludwiga van Beethovna: Sonata št. 1 (f-mol, op. 2)
   Allegro – Adagio

2. Refleksija na Ludwiga van Beethovna: Sonata št. 8 (c-mol, op. 13)
    Patetična: Grave – Allegro molto con brio – Adagio

3. Refleksija na Ludwiga van Beethovna: Sonata št. 14 (cis-mol, op. 27)
   Mesečna: Adagio sostenuto – Allegretto

4. Refleksija na Ludwiga van Beethovna: Sonata št. 17 (d-mol, op. 2)
   Viharna: Largo – Adagio – Allegretto

5. Refleksija na Ludwiga van Beethovna: Sonata št. 23 (f-mol, op. 57)
   Appassionata: Allegro – Andante

6. Refleksija na Ludwiga van Beethovna: Sonata št. 26 (Es-dur, op. 81a)
    Slovo: Adagio – Andante espressivo

7. Refleksija na Ludwiga van Beethovna: Sonata št. 32 (c-mol, op. 111)
    Maestoso – Allegro – Arietta

Classica Slovenica / Kulturni center Maribor, Javna muzika Maribor, CSCD 007 / FREE CD 081 / 2020