"Pesniški prvenec Aleša Češnovarja, Dim in kri, predstavlja niz poezije biti tu – v najrazličnejših odtenkih in s tem povezanimi spoznanji; tako entuziazmom nad življenjem kot kritično držo. Poezija A. Češnovarja je odslikava med svetlim in temnim; pesmi so pogosto sestavljene tako, da je sredina pesmi stopnjevana do najbolj zamolkih besed, ki se iztečejo v svetel nagovor, kot npr. v pesmi ama: »katakombe preplavljata sluz, črn žolč, / labirintom brez oken in / vrat vlada molk. / le ti veš, kod je ključ, daj prižgi že to luč.« Vendar ne gre samo za naval, intenzitete čustev, marveč tudi za zgodbovnost, pripovednost, ki se pojavlja v nekaterih pesmih; takšna pesem je denimo maji in jabolko, v kateri sta dve kitici, dva pola, dva časa. Maji in sedanjost; med zgodovino, ki ni nič kaj zaostajala za današnjim, sodobnim človekom. Torej je krvav boj za obstanek že od nekdaj, a natančno in pretanjeno prikrit."
Tonja Jelen, Upor sredi Dima in krvi

***

Aleš Češnovar je rojen jeseni leta 1966, na severnem obronku Ljubljane, v dobi ekspanzije hipijevstva, v zvonec potegnjenih hlač, srajc z rožnatimi motivi in dolgimi ovratniki ter lasišč »na preprogo«. Čeprav v osnovni šoli še odličnjak »z levo roko« je v srednji šoli spoznal, da formalna izobrazba v življenju ne bo njegov kos pogače. Usoda pa je hotela, da je ravno na takratni srednji tehnični šoli že prvi dan spoznal soborca in prijatelja Igorja Dernovška, s katerim sta dobro leto kasneje skupaj ustanovila znano slovensko punk rock skupino Niet. V slabih dveh letih in pol, preden jih je vse člane postopoma posrkala obveznost služenja vojaškega roka v JLA, so Niet ustvarili večino svojih danes že praktično ponarodelih pesmi.

Po služenju vojske je Češnovar v odsotnosti prijateljev iz skupine našel delo kot ozvočevalec in tonski tehnik pri studiu Tivoli, kjer ga je Boško Bursać Boban, takrat že prekaljen maček, uvedel v tajne tega posla. Jesen leta 1988 je sredi splošnega osebnega malodušja, melanholije, nerazumevanja z domačimi, tavanja v brezizhodnosti, uporništvu in iskanju novih izzivov, Češnovarju prinesla pobeg v London. Tam je ostal vse do leta 1991. To so bila burna in prevratniška leta: s prijateljicama je zasedel lastnen squat, igral kitaro na postajah podzemne, prodajal obleke v trgovini in na tržnici, zlagal vinilne plošče in takrat prve cedejke na prodajne police in kasneje ozvočeval koncerte v legendarnem klubu Dingwalls. Pot ga je še vodila v Italijo, kjer je dodobra spoznal gledališko in televizijsko tehniko, prepotoval Evropo in svet, ter se kasneje vrnil na domača tla, kjer je s svojimi izkušnjami hitro našel svoje mesto v novi medijski pokrajini samostojne Slovenije.
Skupina Niet je tudi doživela povratek, ustvarjalnost je osredotočil na glasbo, tako v okviru Niet, kasneje tudi samostojno, preden se je z navdušenjem vrgel v vlogo očeta in družinskega človeka.

Včasih so obdobja mirovanja pomembna, da se stvari v človeku lahko nakopičijo in znotraj dozorijo. Tako je leto 2017 prineslo Češnovarju, ki se s poezijo nikoli ni kaj resneje spogledoval, nov izziv, ventil in način, kako izraziti svoje bistvo, nemara celo namen. Le kdo bi vedel? Sredstvo in način, s katerim želi sebi in okolici nastaviti ogledalo. Seči še globje vase, peti v sebi še močneje in nemara piti pri samem izviru vseh stvari. Nadaljeval je s poskusi zapisovanja kratkih skic na način, začet že med ustvarjanjem tekstov pri projektu Bard. Te so strnjeno začele vreti iz njega, kot bi se v sušni, a zeleni pokrajini pojavil nov gejzir in zalil okolico. V letu 2017 je zgoščeno nastajal opus pesmi, ki se nahajajo v pričujoči zbirki in poskušajo prodreti v lastno intimo pa tudi navzven v kolektivno zavest. Jeseni istega leta je Češnovarja doletel še eden, tokrat malo grenkejši izziv. Operacija na debelem črevu ga je prikovala na bolniško posteljo in prisilila v dolgotrajno okrevanje, združeno s kemoterapijo. Prav ta čas mu je v smislu novih moči in navdiha dal zagon in polet ter še večji zanos pri ustvarjanju. V sredini knjižne zbirke je tako zgoščen cikel pesmi s pridihom bolezni, sprejemanja in soočanja z njo ter poglabljanja v dejstva povezana s slednjo.

Kakor koli vzeto ali razumljeno, je življenje slehernika prežeto z lučjo in temo. Le vsak sam je dolžan v tem kaosu in prepletanju prepoznati smisel, poiskati način vztrajanja, nadaljevanja in konec koncev tudi predaje hrepenenju toka reke življenja, ki nas vodi ...

Frontier 130, število strani 144, leto izida 2018

POZOR! Zaradi pogojev uporabe spletnih storitev objavljamo cenzurirano naslovnico knjige. Dejanska knjiga ima necenzurirano naslovnico.