O avtorici

Nataša Štandeker je rojena v Mariboru oktobra 1977. Odraščala je v krajih ob Muri, kjer se je  šolala in si kasneje z možem ustvarila dom in družino.
Decembra 1999 je diplomirala na Univerzi v Mariboru, na Visoki zdravstveni šoli. Delo diplomirane medicinske sestre je v enem izmed posebnih socialnih zavodov opravljala sedem let, nato se je kot diplomirana medicinska sestra zaposlila v domu starejših v Avstriji. Po končanem magisteriju iz managementa v zdravstvu in socialnem varstvu (2012) in opravljenem postopku za priznananje kvalifikacije na Univerzi v Gradcu, je leta 2014 prevzela mesto vodje zdravstvene nege v enem izmed domov starejših. Istega leta se je vpisala na doktorski študij iz socialne gerontologije na Alma Mater Europaea v Mariboru. Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjala decembra 2020. Je višja predavateljica za področje zdravstvene nege in socialne gerontologije in deluje na različnih izobraževalnih institucijah v Sloveniji in v Avstriji.
Ljubezen do pisane besede jo spremlja že od začetkov šolanja.
Marca 2021 se je vpisala na delavnico Hiše jezikov Gremo pisat s Tonetom Partljičem, da bi si po letih strokovnega pisanja uresničila veliko željo in se poiskusila v pisanju literarnih besedil.

Pod budnim in strogim očesom enega najbolj branih slovenskih avtorjev je luč sveta ugledal njen prvi roman

O knjigi

Druga barva lune je zgodba mlade diplomirane medicinske sestre in mladega umetnika, tujca s popolno izgubo spomina, ki ju pot usode združi v starem gradu, norišnici, kot mu pravijo domačini ali posebni ustanovi, kjer skrbijo za ljudi s težavami v duševnem zdravju in razvojnimi duševnimi motnjami.

Skozi oči dveh neznancev in tujcev v tem čisto posebnem svetu, se bralcu ponudi vpogled v življenje v instituciji, v življenja ljudi, ki tam živijo in delajo. Moralno popolnoma čista povezanost, sledi iskanju identitete neznanega umetnika in njegovi poti nazaj v svet, ki mu pripada.

Moč drobnih pozornosti in naklonjenosti glavna junaka zaznata šele takrat, ko je njuna skupna institucionalna pot končana, ko se znajdeta vsak v svojem svetu, v svetu, kot sta ga poznala nekoč.

Ko sta vsak na svoji strani usode soočena samo še sama s seboj, začneta iskati odgovore na vprašanja, kaj je normalno in kaj je norost. Se lahko združita ta dva svetova, če sta si v resnici sploh tako zelo drugačna? Kje so meje med njima, če sploh so in koliko je vredno življenje, koliko je vredna svoboda in kakšno ceno ljubezni smo pripravljeni plačati, da bi ob tem ostali normalni, in všečni skupnosti, ki ji pripadamo.

Je svoboda brez ljubezni še vredna svoje cene?

***

Če seštejem, nismo v tem romanu dobili le borke za humanistične vrednote in kritičarko razmer v nekaterih segmentih socialnega varstva, ampak pisateljico, ki obeta. Spoznali smo berljiv in tudi čustveno občutljiv prvenec in tudi inteligentno in »zvito« avtorico, ki utegne utrditi mit o literarnem čudežu pri Mariji Snežni.

(Tone Partljič)

Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 220, število strani 284, leto izida 2022