Zdaj pa gremo še malo po svetu. Prebrali ali poslušali boste francosko ljudsko PRAVLJICO O TREH LOVCIH.
Nekoč so živeli trije lovci.
Dva sta bila naga, tretji pa brez obleke.
Ti trije lovci so imeli tri puške.
Dva nista imela nabitih, tretji pa je imel puško brez naboja.
Nekega jutra so se zgodaj odpravili na lov in so šli daleč, predaleč in še malo naprej. Ko so prišli tja, so v gozdu ustrelili tri zajce.
Dveh niso zadeli, tretji pa jim je ušel.
Vzeli so zajca, ki jih je ušel, in ga stlačili pod plašč tistemu brez obleke. Nato so rekli:
"Smodnik in šibre, na čem bomo pa spekli zajca, ki nam je ušel?"
In lovci so šli daleč, predaleč in še malo naprej. Ko so prišli tja, so zagledali kočo brez strehe, brez sten, brez oken. brez vrat in brez ognjišča, en sam goli nič.
Trije lovci so trikrat pobutali na vrata: bum, bum, bum!
Iz koče se je oglasilo:
"Že grem! Kaj pa hočete?"
Trije lovci so odgovorili:
"Ali bi nam hoteli posoditi ponev? Radi bi spekli zajca, ki nam je ušel."
Iz koče se je oglasilo:
"Čemu vam je ne bi posodili, saj imamo tri. Dve sta preluknjani, tretja je brez dna."
Trije lovci so vzeli ponev brez dna, stlačili vanjo zajca, ki jim je pobegnil, in ga pričeli peči.
Še preden se je zajec spekel, jim je iz ponve brez dna stekel.
Počil je lonec, pravljice je konec.
Prevedla Kristina Brenkova
Tukaj lahko pravljico poslušaš:
https://www.mb.sik.si/datoteke/Kako%20smo%20se%20imeli/Posnete_pravljice/7_O%20treh%20lovcih.mp3