USODA NAVADNIH DELAVCEV OD JUGOSLAVIJE DO SAMOSTOJNE SLOVENIJE JE ŽALOSTNA!

Zgodovinski roman Delavci se prične skoraj neposredno po 2. svetosni vojni. Ljudje živijo v hudi revščini. Plačanih služb ni, porušena dežela je potrebna temeljite gradbene obnove. Delavci se odzovejo prošnji državne uprave in z neplačanim, prostovoljnim delom pomagajo pri pospešeni gradnji nove države. Kot udarniški delavci pomagajo pri obnovi istrske vasice Veli Kažun v sosednji Hrvaški.

Okrog starejšega zidarskega mojstra se zberejo mladi fantje in v nezavidljivo skromnih razmerah, lakoti ter mrazu z optimizmom gradijo novo socialistično prihodnost. V bratstvu in solidarnosti stkejo trdne prijateljske vezi, ki jih povežejo za vse življenje, ostanejo prijatelji, ki s skupno pomočjo in dobro voljo, četudi ob relativno majhnih finančnih vložkih, zgradijo dostojno hišo prav vsakemu izmed njih. Skozi roman sledimo njihovim zgodbam v razcvetu socializma do zatona Jugoslavije.

Stare vrednote in delavske pravice začne postopoma načenjati kapitalistična miselnost, ki spodbuja hlastanje po dobrinah in denarju, bratstvo ter solidarnost pa zamenja brezobzirna tekmovalnost. Razpad moralnih vrednot ni oklestil le delavskih pravic, razočarani nekdanji udarniki tako spoznajo, da se požrešna misel vse bolj zažira v njihove domove in v odnose med družinskimi člani …