***
Prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, slikar Bogdan Čobal, se je rodil 19. avgusta 1942 v Zrenjaninu v Srbiji, kamor je bila njegova družina izseljena med drugo svetovno vojno, od leta 1945 pa živi in dela v Mariboru. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na kateri je leta 1967 diplomiral pri Maksimu Sedeju, leta 1972 pa je na Zavodu za šolstvo in Univerzi Edvarda Kardelja (Univerza v Ljubljani, UL) opravil strokovni izpit za poučevanje likovnih vsebin v srednji šoli. Delal je kot učitelj likovne vzgoje na osnovnih šolah Zgornja in Spodnja Kungota, Pesnica in Jurij ob Pesnici (1965–1970), bil vodja aranžerstva in oglaševanja ter notranji oblikovalec blagovnice Kvik (1970–1975), učitelj likovnih vsebin v Šolskem centru za blagovni promet (Srednja trgovska šola) v Mariboru (1975–1989), nato pa je predaval likovno teorijo in slikarstvo na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru (1989–1999) ter na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (2003–2018). Pogosto se je udeleževal likovnih kolonij in simpozijev v Sloveniji in Jugoslaviji ter razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj, med drugim mu je Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani podelila priznanje za pomembna umetniška dela (1987), prejel je stanovske nagrade Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM; 1994, 1997, 2005, 2016), Glazerjevo listino za pregledno razstavo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM, 2003), veliko nagrado na bienalu slik malega formata v Ljutomeru (2008) in Glazerjevo nagrado za življenjsko delo (2019). Njegov likovni opus enakovredno zastopata grafika in slikarstvo, ki se marsikje tudi prepletata.

Simona Kostanjšek Brglez, Nika Vaupotič,

***

Neutrudno raziskujoča umetniška osebnost akademskega slikarja, prof. Bogdana Čobala, pomeni sintezo ustvarjalca in likovnega teoretika, s čimer se je kot likovni pedagog večino delovne dobe ukvarjal tudi poklicno. V njegovem celovitem likovnoustvarjalnem opusu se enakovredno in soodvisno prepletata slikarstvo in grafika, podkrepljena hkrati z intenzivnimi likovnoteoretskimi raziskavami, s katerih dognanji polemizira v zmeraj novih likovnih ciklih. Le-te lahko uvrstimo v zaključene, vendar med seboj navezujoče se ustvarjalne faze, pogosto razčlenjene na posamezne segmente ali stopnje, z značilno menjavo likovnega izraza, teoretskih konceptov in izpovedne tematike. Hkrati lahko skozi celoten Čobalov opus kot stalnico spremljamo poglobljeno analiziranje problemov součinkovanja prostora, svetlobe in barve, kot posebnost pa še problematiko robnosti ploskve oziroma barve, ki se je intenzivno loteva tudi ultramoderna slovenska abstrakcija.

Mario Berdič Codella