Etična pravila in moralni primeži tako ali drugače vplivajo tudi na ustvarjalnost in inovativnost. Vplivi so lahko pozitivni ali negativni. Razmišljati pa velja o tem, ali je več pozitivnih ali negativnih vplivov. Govorimo o tem, ali so etično-­moralni okvirji primerni ali ne.

Inovativnost je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast in posledično tudi na razvoj neke države. Zaradi tega ni nepomembno, kako se ustvarjalnost posameznika v delovnem okolju ter inovativna moč neke poslovne organizacije obnašata pod okriljem etike.

V začetku strokovnega dela pa bi radi opozorili na to, da namen pričujoče knjige ni podiranje temeljev etično-­moralnih stebrov v družbi in gospodarstvu, ampak zgolj podvomiti v določene etične dileme našega časa. Ni namreč dobro vselej zgolj nemo slediti po poti družbe in gospodarstva, kot jo poznamo sedaj, pač pa je naša naloga najti tudi slabe, odvečne in nekoristne sestavine, ki nas spremljajo.

***

"Pravzaprav zanimiva iztočnica za raziskavo, ki si jo je zadal Aleš Jelenko. Iz prve bi lahko ustrelili, da etika pa ja nima nobenega vpliva na inovativnost, če smo za gospodarsko rast že prepričani, da je etično gospodarjenje nujen imperativ za rast in razvoj.

Gremo od začetka. Raziskovalec Aleš Jelenko si že sam na začetku postavi osnovna vprašanja raziskave: „ali je mejna črta, ki ločuje etično od neetičnega, postavljena dovolj kvalitetno? Ali etična pravila škodijo ali koristijo gospodarstvu?“. Avtor raziskave je tudi uveljavljeni umetnik, pesnik, pisec in ni slučajno, da ga je to polje raziskovanja pritegnilo. Najpomembnejše vprašanje, ki ga delo odpira v domačem in tujem poslovnem prostoru, je koliko javnih in zasebnih podjetij ima v svojih aktih napisan in deklariran etični kodeks poslovanja. Avtor tega vprašanja sicer ni eksplicitno postavil, vendar se ponuja samo po sebi. Zanima ga tudi vprašanja nelojalne konkurence skozi uporabo etičnih pravil poslovanja in inoviranja, saj se očitek o neetičnem poslovanju lahko tudi hitro zlorablja.

Jelenko se v raziskavi postavi na stran etičnega in moralnega poslovanja, vendar pa ugotavlja, da: „Statistične analize kažejo, da so države z bolj egoistično, individualistično, ostro, moško in trdno kulturo bolj ustvarjalne. Enako je z vložki v raziskave,“ in v zaključku nadaljuje: „omenjene države namreč v raziskovanje in razvoj vlagajo bistveno več svojega bruto domačega proizvoda. Ugotovili smo tudi, da so države z večjim številom ateistov bolj uspešne, saj imajo večji inovacijski indeks. Mogoče je tudi vera tisti dejavnik, ki upočasnjuje razvoj družbe. Takšne države zagotovo s svojo konservativno držo težje posegajo po spremembah, saj imajo svoje navade, običaje in etične vrednote bolj zakoreninjene v svoj sistem“.
Delo je odličen prispevek k aktualnosti poslovne etike in nenazadnje tudi pogledu na raziskovalno delo, vredno prebiranja in nadaljnjega razmisleka in raziskovanja."

— Dušan Hedl, mag. posl. ved.

***

Kulturni center Maribor, Zbirka znanstvena monografija 003, število strani 126, leto izida 2019