***

Slovenist in komparativist Dejan Gabrovšek se v svoji monografiji Vojna in ljubezen v proznem opusu Draga Jančarja temeljito loteva dveh tematik, ki znotraj Jančarjevega proznega opusa zasedata ključno mesto. Skozi natančnejšo interpretacijo del Katarina, pav in jezuit, Drevo brez imena, To noč sem jo videl ter In ljubezen tudi išče vzporednice, ki jo v obravnavanih romanih črtata temi vojne in ljubezni ter opisuje njuno vlogo pri Jančarjevi izgradnji romanesknih likov, pripovedi ter idejnih usmeritev romanov. Gabrovšek s svojo analizo pokaže, da se vojna in ljubezen, sicer protipola, pri Jančarju nenehno prepletata, se dopolnjujeta in tematsko preizkušata. A karte življenj Jančarjevih pripovednih likov na koncu obrne usoda - kot tista najvišja instanca, ki obe obravnavani temi tudi povezuje.

***

Gre za prvi sintetičen prikaz te pomembne teme Jančarjevega pripovedništva, s posebnim poudarkom na romanih Katarina, pav in jezuit, Drevo brez imena, To noč sem jo videl, In ljubezen tudi. A tako, da avtor v obravnavo vpeljuje tudi nekatera druga Jančarjeva besedila, pomembna za razumevanje naslovne tematike in njenih ubesedovalnih preobrazb, kot smo jim priča v literarnozvrstno, pa tudi glede na dogajalna čas in prostor razvejanem pisateljevem opusu. Prepoznavne odlike Gabrovškovega pristopa k literaturi so jasna artikulacija, nepretencioznost in osredotočenost na stvar samo.

                                                                             Iz recenzije red. prof. dr. Matevža Kosa
***

Inovativni rezultat raziskave, opravljene na podlagi natančne analize Jančarjevih del, je zgoščeno povzet v sklepnih povedih: »Razmerje med ljubeznijo in vojno je tudi razmerje med posameznikom in množico, med zasebnostjo in javnostjo, med iskrenostjo in sledenjem lastnim ciljem in na drugi strani podrejanjem drugim za abstraktne cilje, je razmerje med nežnostjo in surovo močjo. V spopadu med vojno in ljubeznijo zmaga vojna. Nad vojno pa življenje, četudi je pohabljeno zaradi vojne.« Razprava Dejana Gabrovška ponuja nov, svež pogled na Jančarjevo ustvarjanje.


                                                                           Iz recenzije red. prof. dr. Tomislava Virka

***

O AVTORJU

Dejan Gabrovšek se je rodil 22. 2. 1994. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je od leta 2013 do 2019 študiral slovenistiko in primerjalno književnost. Oktobra 2019 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Proučuje zlasti skladnjo sodobnega slovenskega jezika in sodeluje pri nastajanju novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika eSSKJ.

***

Kulturni center Maribor, Zbirka Znanstvena monografija 022, število strani 80, leto izida 2021